Graščina Bežigrad

V kronikah se prvič omenja kot dvorec Bukovžlak, nem. HofBuchenschlag (Weschigrad) leta 1666. Graščino Bežigrad so po vojaških podatkih pozidali leta 1685, vendar je že stala prej in o tem ni pisnih virov.

Dvorec Bežigrad v Bukovžlaku na Teharjah (okoli leta 1880)
Dvorec Bežigrad v Bukovžlaku na Teharjah (okoli leta 1880)

Lastniki:
–    1666 lastnik sodnik Celjan Peter Lukrecius de Apostolis
–    1704 kupi pater Gerhard (samostan Št. Pavel ) v Labotski dolini od Marije Masserin
–    Okoli 1766 Donat baron Dienersberg
–    Okrog 1822 Teharčan Tomaž Gorišek
–    Okrog 1870 Maks Schmid, imel v njem pivovarno
–    Knesek in Bartoš
–    Grof Stahović, pivovarna
–    Po letu 1882 Karel Strücker
–    Kurt pleminiti Mayer
–    Antonija Balec, Matija Kump, Gjuro Rašica
–    1916 Ivan Čater

V 19. stoletju so v prostorih graščine varili pivo. V graščini sta imela pivovarno Maks Schmidl in hrvaški grof Stahović. Graščina je bila naseljena do leta 1941, ko je v njej prebival celjski industrialec, lastnik opekarne in veleposestnik Ivo Čater z družino. V tem času je graščina doživljala največji razcvet. Čater je na okoliških kmetijskih površinah nasadil tudi precej hmelja. V tem času je graščina najbolj zaživela, bila je tudi pomembo kmetijsko območje na območju Bukovžlaka z nasadi hmelja in društveno središče. Posestvo so leta 1941 prevzeli Nemci, ko so družino izselili, leta 1946 pa je nova jugoslovanska oblast nacionalizirala posestvo, namenjeno je bilo vojski. S tem pa je začela graščina klavrno propadati. Leta 1945 so partizani požgali nekaj gospodarskih poslopij, ki so pripadali sami graščini.

Graščina Bežigrad na Teharjah leta 1927

Avtor: Matej Ocvirk
Viri in literatura:
Ocvirk, Matej: Večna si gostilna, neminljiva. Teharske in štorske gostilne. Teharje, 2016.
Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje, Celjski zbornik, 1971, str. 463.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji. Spodnja Savinjska dolina, 3. knjiga. Založba Park, Ljubljana, 1992, str. 10.