{"id":75,"date":"2016-08-10T13:35:03","date_gmt":"2016-08-10T11:35:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.teharje.si\/?page_id=72"},"modified":"2016-08-10T13:35:03","modified_gmt":"2016-08-10T11:35:03","slug":"gaspar-vrecer","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/znameniti-krajani\/gaspar-vrecer\/","title":{"rendered":"Ga\u0161par Vre\u010der"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Ga\u0161par Vre\u010der (hrani Zgodovinski arhiv Celje)<\/figcaption><\/figure>\n

Ga\u0161par Vre\u010der je bil teharski u\u010ditelj in narodnjak, ki se je rodil 5. januarja 1845 v Sv. Lovrencu pod Pre\u017einom (danes Kompole) v zaselku Vre\u010de pod \u0160entjan\u017eem \u0161t. 19. V ljudsko \u0161olo je hodil v Pre\u017einu in na Teharjah, v Celju pa je kon\u010dal 6 razredov gimnazije. Vre\u010der je bil poro\u010den z Marijo, rojeno Nasko iz Celja. Kar nekaj njegovih otrok se je odlo\u010dilo tudi za poklic \u0161olnika in druge ugledne poklice, med njimi Rajko Vre\u010der, dr. Ivo Vre\u010der je bil \u0161olski nadzornik, Rihard \u017eelezni\u0161ki uradnik v Beogradu, Albert trgovec na Dunaju, h\u010derka Anka pa operna pevka in gledali\u0161ka igralka.<\/p>\n

Ga\u0161par Vre\u010der se je po kon\u010danem u\u010diteljskem te\u010daju leta 1864 zaposlil 1. junija 1865 v Reichenau na Ko\u010devskem. Drugo leto slu\u017ebovanja je bilo v Nesselbachu \u2013 Koprivniku pri Ko\u010devju. Z dekretom 5. januarja 1867 je bil imenovan za \u0161olskega provizorja na Teharjah. Leta 1868 je obiskoval te\u010daj v Mariboru in bil usposobljen za trivialke kot u\u010ditelj s slovenskim in nem\u0161kim u\u010dnim jezikom. Leta 1869 je postal stalni u\u010ditelj na Teharjah, 17. aprila 1873 pa ga je de\u017eelni \u0161olski svet v Gradcu imenoval za prvega nadu\u010ditelja na teharski \u0161oli. Svoje slu\u017ebovanje na Teharjah je za\u010del v stari \u0161oli v kaplaniji pri teharski cerkvi sv. Martina. V \u010dasu njegovega u\u010diteljevanja je bila zgrajena nova \u0161ola v sredi\u0161\u010du vasi na Ledini leta 1870, sama teharska \u0161ola pa se je raz\u0161irila v trirazredno. Glavna njegova zasluga na podro\u010dju \u0161olstva pa je bila, da se teharska \u0161ola ni spremenila v nem\u0161ko \u0161olo in je sama teharska \u0161ola ostala \u0161ola s slovenskim u\u010dnim jezikom. V \u010dasu intenzivnega ponem\u010devanja in \u0161irjenja nem\u0161kega vpliva na vseh podro\u010djih tudi v sami ob\u010dini Teharje ni klonil pritisku in izsilil, da so si Nemci pod vplivom \u0161torovske \u017eelezarne pozidali svojo \u0161olo v \u0160torah. Po takratni navadi je opravljal tudi slu\u017ebo organista v teharski cerkvi. Kot \u0161olnik se je zanimal tudi za sadjarstvo, zasadil je vrt na Ledini in \u0161olski vrt v bli\u017eini stare teharske \u0161ole, ki je bil namenjen teharskim \u0161olarjem in mladini.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Teharska \u0161olska kronika (hrani Zgodovinski arhiv Celje)<\/figcaption><\/figure>\n

Vre\u010der je aktivno sodeloval pri nastajanju prvih dru\u0161tev na Teharjah, kjer je bil zastopan tudi na razli\u010dnih dru\u0161tvenih pozicijah. Ob nastanku teharske podru\u017enice Dru\u017ebe sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen na mesto tajnika dru\u0161tva, na tem mestu je ostal do svoje smrti. V slovenskem politi\u010dnem dru\u0161tvu na Teharjah, ki je bilo ustanovljeno leta 1897, je zasedel mesto dru\u0161tvenega knji\u017eni\u010darja.
\nUmrl je mlad v starosti 55 let 14. februarja 1898 in je pokopan na celjskem mestnem pokopali\u0161\u010du. Za zasluge na podro\u010dju izobra\u017eevanja, \u0161olstva in dru\u0161tvenega \u017eivljenja ga je teharska ob\u010dina pod vodstvom slovensko usmerjenega \u017eupana Jo\u017eefa Rebova razglasila za \u010dastnega ob\u010dana na seji 12. decembra 1896 in mu za zasluge izro\u010dila diplomo.<\/p>\n

Avtor: Matej Ocvirk\t\t<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ga\u0161par Vre\u010der je bil teharski u\u010ditelj in narodnjak, ki se je rodil 5. januarja 1845 v Sv. Lovrencu pod Pre\u017einom<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":10,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"colormag_page_container_layout":"no_sidebar_full_width","colormag_page_sidebar_layout":"right_sidebar","footnotes":""},"class_list":["post-75","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/75","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/75\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}