{"id":73,"date":"2016-08-10T13:30:31","date_gmt":"2016-08-10T11:30:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.teharje.si\/?page_id=67"},"modified":"2016-08-10T13:30:31","modified_gmt":"2016-08-10T11:30:31","slug":"mihael-stojan","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/znameniti-krajani\/mihael-stojan\/","title":{"rendered":"Mihael Stojan"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\tMihael Stojan (1804-1863) je bil duhovnik, nabo\u017eni pisatelj, ki se je rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji rojeni Makovic 1. septembra 1804 na Teharjah. Po kon\u010dani teharski osnovni \u0161oli je nekaj \u010dasa deloval kot pastir blizu Rogatca. Na pobudo teharskega duhovnika je bil poslan v nadaljnje \u0161ole, kjer je po kon\u010dani gimnaziji v Celju do\u0161tudiral filozofijo v Gradcu in \u0161e leta 1830 bogoslu\u017eje v Celovcu. Kot kaplan je slu\u017eboval v Trbovljah in Novi Cerkvi, kot namestnik v Mariji Reki, kot duhovnik pa na Gomilskem in v Braslov\u010dah. Najve\u010dji pe\u010dat kot duhovnik je pustil s svojim delovanjem v Braslov\u010dah med letoma 1849 in 1863, kjer je opravljal tudi funkcijo dekana braslov\u0161ke dekanije. V Braslov\u010dah je ustanovil \u017eupnijsko knji\u017enico, na njegovo pobudo pa je bila braslov\u0161ka cerkev obnovljena z rezbarijami in slikami znanega slikarja Matev\u017ea Langusa. V braslov\u0161ki ob\u010dini je opravljal tudi funkcijo okrajnega \u0161olskega na\u010delnika, kar je bilo v tistih \u010dasih nekaj normalnega, saj je imela duhov\u0161\u010dina mo\u010dan vpliv na izobra\u017eevanje, sami duhovniki pa so pou\u010devali tudi verouk v \u0161olah.<\/p>\n

\"Naslovna<\/a>
Naslovna stran knjige Mihaela Stojana Miloser\u010dnost do \u017eivali (Osrednja knji\u017enjica Celje)<\/figcaption><\/figure>\n

Na njegovo literarno, javno delo in zanimanje za slovenski jezik je mo\u010dno vplival znameniti rimokatoli\u0161ki \u0161kof lavantinske (kasnej\u0161e) mariborske \u0161kofije, pedagog, pisatelj in svetnik Anton Martin Slom\u0161ek doma iz Ponikve pri \u0160entjurju \u017ee med \u0161tudijem v Celovcu, kjer je bil Slom\u0161ek duhovni vodja v celov\u0161kem semeni\u0161\u010du. Bil je velik prijatelj Slom\u0161ka, ki ga je usmeril v literarne in domoljubne vode. V Slom\u0161kovih Drobtinicah in drugih verskih publikacijah je objavil \u0161tevilne razprave predvsem na podro\u010dju versko-vzgojne tematike, pridige in nekaj biografij. Leta 1856 je prevzel uredni\u0161tvo Drobtinic in na tem mestu ostal do leta 1859\/60. Iz tuje literature je prevajal molitve in prirejal molitvenike, med drugim Du\u0161ni raj v pobo\u017enih molitvah (1838), Troje ljubeznivih otrok (1838), Klju\u010dek zlat nebe\u0161kih vrat, Voditel proti oblubleni de\u017eeli (1843), Napeljevanje h ker\u0161anskimu \u017eivljenju (1847) in druge. Napisal je tudi pou\u010dno knjigo Nauk porodni\u0161tva za babice. Leta 1846 je napisal knjigo Miloser\u010dnost do \u017eivali, v kateri je opredelil odnos do \u017eivali in navajal nasvete za mladino in starej\u0161e ljudi, kako naj ravnajo z \u017eivalmi in se opredelil za za\u0161\u010dito \u017eivali. Da je napisal to knjigo izhaja verjetno iz dejstva, da je pred duhovni\u0161ko slu\u017ebo opravljal delo pastirja. V Braslov\u010dah je umrl v starosti 59 let 10. aprila 1863, kjer je bil tudi pokopan.<\/p>\n

\"Pesem<\/a>
Pesem z \u017eivalsko tematiko Mihaela Stojana Tica nespametna (U\u010diteljski tovari\u0161, 15.5.1886, \u0161t. 10, str. 150)<\/figcaption><\/figure>\n

Zapis o \u017eivalih in \u010dlove\u0161kem ravnanju z njo iz knjige Mihaela Stojana Miloser\u010dnost do \u017eivali (Predgovor, str. 1)
\n\u00bb\u017divinca je bo\u017eja stvar, je bo\u017eji dar. Kdor jo brez potrebe pokon\u010duje, gerdo z njo ravna in jo terpin\u010di ali mu\u010di, je sovra\u017enik bo\u017ejiga dela.
\n\u017divina je pa razum tega tudi \u010dloveku silno potrebna re\u010d in sicer tako potrebna, da bi v sedanjih \u010dasih brez nje clo \u017eiveti ne mogel. Ona je dostikrat nar ve\u010di kmetovo bogastvo. Tega pa ne spoznajo vsi ljudj\u00e9, kakor bi imelo biti, in se s terpin\u010denjem \u017eival pregre\u0161ijo zoper bo\u017ejo zapoved in zoper svoj lastni prid.
\nTakim nevednim ljudem o\u010di odpreti in jih k lepimuzader\u017eavanju do \u017eival napeljevati, je namen teh bukvic. Le pomislite, ljubi bravci, ko bi nam vsigamogo\u010dni Bog za pokoro, da z \u017eivino napa\u010dno ravnamo, vso \u017eival le za eno leto z zemlje vzel: kaj bi po\u010deli?\u00ab<\/p>\n

Avtor: Matej Ocvirk\t\t<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mihael Stojan (1804-1863) je bil duhovnik, nabo\u017eni pisatelj, ki se je rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji rojeni Makovic 1.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":10,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"colormag_page_container_layout":"no_sidebar_full_width","colormag_page_sidebar_layout":"right_sidebar","footnotes":""},"class_list":["post-73","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/73","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=73"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/73\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}