{"id":310,"date":"2016-08-12T21:20:27","date_gmt":"2016-08-12T19:20:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.teharje.si\/?page_id=310"},"modified":"2016-08-12T21:20:27","modified_gmt":"2016-08-12T19:20:27","slug":"valentin-kovac-1880-1895","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/znameniti-krajani\/zupani\/valentin-kovac-1880-1895\/","title":{"rendered":"Valentin Kova\u010d (1880-1895)"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_358\" aria-describedby=\"caption-attachment-358\" style=\"width: 225px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"https:\/\/teharje.si\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/Valentin_Kovac.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-358 size-medium\" src=\"https:\/\/teharje.si\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/Valentin_Kovac-225x300.jpg\" alt=\"\" width=\"225\" height=\"300\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-358\" class=\"wp-caption-text\">Valentin Kova\u010d (vir: nagrobnik, avtor: Matej Ocvirk)<\/figcaption><\/figure>\n<p>Valentin Kova\u010d (7.2. 1836 \u2013 5.2. 1913), posestnik iz Pe\u010dovja, je \u017eupanoval med letoma 1880 in 1895. Za \u017eupana je bil izvoljen kar petkrat, prvi\u010d 26. februarja 1880, nato marca 1883, 22. marca 1886, marca 1889 in 29. marca 1892. \u017dupanoval je s pomo\u010djo ob\u010dinske sluge Zupanca, direktorja \u017eelezarne Jelleka, ki je opravljal funkcijo ob\u010dinskega svetovalca, tovarni\u0161kega uradnika Zepla, ki je vodil volilno propagando za nem\u0161ko stran in ob\u010dinskega tajnika Ludovika Peera. Ve\u010d let je \u017eupanoval s pomo\u010djo domiselne in aktivne volilne kampanje, ko so njegovi volilni agitatorji hodili od hi\u0161e do hi\u0161e in pridobivali glasove. Veliko vlogo je odigrala tudi bolj\u0161a nem\u0161ka propaganda in kampanja, z ve\u010d finan\u010dnimi sredstvi s strani nem\u0161kih uradnikov ter nem\u0161kega vodstva \u0161torovske \u017eelezarne. Drug vzrok za zmagoslavje nem\u0161ke stranke pa je bila slaba volilna udele\u017eba, naveli\u010danost in apati\u010dnost teharskih narodnih volivcev, pa tudi organizirana volilna udele\u017eba \u0161torovskih delavcev, ki so pri\u0161li voliti tudi zaradi gro\u017eenj z izgubo slu\u017ebe. Slovenski gospodar je Kova\u010devo \u017eupanovanje in volilno kampanjo ozna\u010deval na \u0161aljiv in ironi\u010den na\u010din: \u00bbImamo velikega kova\u010da, le-ta ima kladivo in kle\u0161\u010de, a ne nakovala, tudi mu ni znano kova\u0161ko delo, kar je kova\u010devo po doma\u010de.\u00ab Kampanje za volitve se je lotil na svojevrsten na\u010din, hodil je od hi\u0161e do hi\u0161e in obljubljal posestnikom<br \/>\nmanj\u0161e davke.<\/p>\n<p>Kova\u010d je pustil v teharski zgodovini velik pe\u010dat, tako po pozitivni kot negativni plati. V \u010dasu njegovega \u017eupanovanja je ob\u010dina postala trdno zasidrana v nem\u0161kih rokah in je \u0161e mo\u010deneje padla pod vpliv \u017eelezarni\u0161kega vodstva. Dejansko prvi ob\u010dinski mo\u017e je bil tovarni\u0161ki ravnatelj Karel Jellek, ki ni govoril slovensko in je odlo\u010dal tudi o vseh pomembnih odlo\u010ditvah in smernicah ob\u010dine. Tako se je teharska ob\u010dina pod vodstvom \u0161torovskega direktorja lotila vrste novih gradbenih projektov in izgradnje druge ob\u010dinske infrastrukture. Gradili so novo pokopali\u0161\u010de na obmo\u010dju vzhodno od vasi Teharje, kjer se svet za\u010dne vzpenjati pod sveto Ano. Staro se je do leta 1885 nahajalo okoli cerkve svetega Martina. Zgradili so tudi novo mrli\u0161ko ve\u017eico, prostor za sejmi\u0161\u010de v Slancah, stavbi\u0161\u010de za izolirnico v primeru izbruha nalezljivih bolezni (\u00bbkolera \u0161pital\u00ab), raz\u0161irili in zgradili nova javna strani\u0161\u010da pri \u0161oli, nove prometne poti in mostove ter prvi\u010d javno naznanili idejo za izgradnjo nove ali pa obnovo stare cerkve sv. Martina, ki je postala premajhna. Nem\u0161ko usmerjeno ob\u010dinsko vodstvo je hotelo tudi uvesti nem\u0161ke oddelke in nem\u0161ki u\u010dni jezik na teharski osnovni \u0161oli. Po spodletelem poskusu je bila s pomo\u010djo nem\u0161ke organizacije Schulverein zgrajena privatna nem\u0161ka \u0161ola v \u0160torah, ki je bila predana svojemu namenu v \u0161olskem letu 1892\/93. Kova\u010d je kot \u017eupan zastopal nem\u0161ko liberalno politiko v tesnem sodelovanju z vodstvom \u0161torovske \u017eelezarne. Nem\u0161ki prista\u0161i so ga ozna\u010devali kot dostojnega, nem\u0161kega prijatelja, za katerega je bilo zna\u010dilno, da je delal u\u010dinkovito, s prizadevnostjo in povsem pridobil nem\u0161ki karakter.<\/p>\n<p>\u017dupan Kova\u010d pa je s pomo\u010djo nekaterih ob\u010dinskih odbornikov sprejel tudi vrsto sklepov, ki so bili v nasprotju z delovanjem same ob\u010dine in njenih prebivalcev. Tako je bil na ob\u010dinski seji 13. julija 1893 sprejet sklep, da ob\u010dina ne potrebuje javne poti mimo \u017eelezarne proti Teharjam. Javno pot so razglasili za zasebno in jo predali v namen \u0161torovski \u017eelezarni. Proti sklepu se je prito\u017eilo tudi celjsko okrajno glavarstvo in na ob\u010dinski seji 23. septembra 1893 je moral teharski \u017eupan razveljaviti ob\u010dinski sklep na podlagi \u0161tevilnih prito\u017eb in na poziv okrajnega glavarstva ter razglasil ponovno prometno pot za javno. Kova\u010d in ob\u010dinski sluga Zupanc sta dosegla na sodi\u0161\u010du v Celju, da se je osrednji prostor va\u0161kega naselja Teharje imenovan Ledina prepisal na vso teharsko ob\u010dino. V resnici je bila last soseske Teharje, torej same vasi. Kova\u010d je prav tako dosegel vpis v lastni\u0161tvo ob\u010dine za obmo\u010dje gozda nad cesto med Pi\u0161ekovo doma\u010dijo in Turkovim mlinom v \u010cretu. Ta gozd je ostal last ob\u010dine, tako da ga ni bilo mogo\u010de dobiti nazaj v last teharske soseske.<\/p>\n<p>Gradnja novih objektov in druge ob\u010dinske infrastrukture s prevelikimi stro\u0161ki in s slab\u0161o kakovostjo ter sprejemanje nekaterih ob\u010dinskih sklepov \u017eupana Kova\u010da na lastno pest brez posvetovanja z ob\u010dani Teharij so povzro\u010dili oblikovanje opozicije, ki je dobila tudi narodni zna\u010daj in borbo proti vse ve\u010djemu nem\u0161kemu vplivu v ob\u010dini na vseh ravneh javnega \u017eivljenja. Po vrnitvi na rodno Teharje je Josip Pe\u010dnak, ki je \u017ee imel politi\u010dne izku\u0161nje kot celjski okrajni in ob\u010dinski odbornik, zdru\u017eil teharske rodoljube, narodno zavedne kmete in postal najve\u010dji nasprotnik liberalne nem\u0161ke politike \u017eupana Kova\u010da. Skupaj z u\u010diteljem Vre\u010derjem je prepre\u010dil, da se teharska \u0161ola ni spremenila v dvojezi\u010dno in ni podlegla nem\u0161kemu vplivu. V svojih nastopih je ve\u010dkrat opozarjal na nepravilnosti \u017eupana Kova\u010da, kot na\u010delnik va\u0161kega premo\u017eenja Teharje je vodil tudi ve\u010d pravd proti Kova\u010du in teharski ob\u010dini, med drugim v pravdni zadevi teharske soseske proti ob\u010dini glede Ledine kot prostora, ki si ga je teharska ob\u010dina neupravi\u010deno lastila. Pe\u010dnak je bil uspe\u0161en v pravdnih zadevah proti Kova\u010du in je s tem prepre\u010deval nadaljnjo nezakonito \u017eupanovo politiko prisvajanja zemlji\u0161\u010d. Na \u017eupana Kova\u010da je letel tudi o\u010ditek, da se je finan\u010dno okoristil pri vo\u017enji in prodaji kamenja pri gradnji novega teharskega pokopali\u0161\u010da in mrtva\u0161nice ter prodajal gradbeni material<br \/>\npo vi\u0161ji ceni. Ob tem je zavrnil predlog teharskega \u017eupnika Jeretina in teharskih \u017eupljanov, da bi pokopali\u0161\u010de gradili v lastni izvedbi, ve\u010dinoma prostovoljno in z manj\u0161imi stro\u0161ki ter je za vsa gradbena dela razpisal javni razpis in jih oddal na javno dra\u017ebo. Kot izvajalec je bil izbran tudi sam \u017eupan in nekaj drugih ob\u010dinskih odbornikov, ki so bili blizu njemu.<\/p>\n<p>\u017dupan Kova\u010d je s pomo\u010djo ob\u010dinskega odbora leta 1883 priredil veliko slavnost, ko je sam cesar Franc Jo\u017eef obiskal Celje in se je med drugim ustavil tudi na \u017eelezni\u0161ki postaji v \u0160torah. Slavja ob cesarjevem prihodu se je udele\u017eil skupaj z \u017eupanom sosednje ob\u010dine Sveti Lovrenc (danes Kompole) Gaj\u0161kom, ob tem pa je pozdravil razvitje poldrugo sto let stare belo-rde\u010de svilnate zastave in razobe\u0161ene nem\u0161ke tovarni\u0161ke napise.<\/p>\n<p>Slovensko usmerjeni Tehar\u010dani niso mogli verjeti in so imeli \u00bbza katastrofo\u00ab, da njihov \u017eupan ne zna pisati in brati; povrhu pa je zastopal \u0161e nem\u0161ko stran, ki se je \u0161tela za napredno in bolje izobra\u017eeno stran. Nepismenega \u017eupana so \u0161teli za sramotno dejanje, ki je \u017eupanoval kar 15 let, in da \u017eupanska funkcija zahteva pismenega uradnika. Po vrhu pa si kaj tak\u0161nega ne bi smela privo\u0161\u010diti tak\u0161na slavna in plemenita ob\u010dina Teharje, kot je bila. Kasneje se je Kova\u010d nau\u010dil pisati, deloma tudi v nem\u0161\u010dini. To je pograbil tudi slovenski \u010dasopis Domovina, ki se je nor\u010deval, da so lahko Tehar\u010dani ponosni na svojega \u00bbnem\u0161kega\u00ab \u017eupana, ki sam sebe podpisuje Kowat\u017e. To novico so pograbili ob njegovem nem\u0161kem zapisu v spri\u010devalo dekli Ur\u0161uli Flis, kjer je najbolj izstopal njegov podpis Falentin Kowat\u017e.<\/p>\n<p>(vir: Matej Ocvirk: \u017dupanove zdrahe, tegobe in radosti)\t\t<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Valentin Kova\u010d (7.2. 1836 \u2013 5.2. 1913), posestnik iz Pe\u010dovja, je \u017eupanoval med letoma 1880 in 1895. Za \u017eupana je<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":174,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"colormag_page_container_layout":"no_sidebar_full_width","colormag_page_sidebar_layout":"right_sidebar","footnotes":""},"class_list":["post-310","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/310","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=310"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/310\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/174"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/teharje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=310"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}